Planinsko društvo K2


ÄŒebelnjak znanja


Sobotni izlet sladek kot med se je razvil v pravi kulturno-izobraževalni dogodek. Sprejeli so nas učenci Podružnične osnovne šole Šentrupert pod mentorstvom vodje šole ga. Renate Kolšek, v folklornih oblačilih, po stari ljudski šegi. KošÄek dišečega domačega kruha, šopek travniških rož in zvok harmonike je bila napoved, da je pred nami prav poseben dan.

Otroci so nam predstavili, kako je pri njih nastajal projekt Medovitega vrta. V sodelovanju s čebelarskim društvom Laško, so postavili prikupen čebelnjak. Okolico čebelnjaka so obdali s skrbno izbranimi in najbolj medovitimi rožicami. Najbolj medovite so, astra, sivka, očka… . Prav vsako rožico so nam skrbno predstavili, od izvora, do časa cvetenja, stopnjo medovitosti pa celo njihove zdravilne učinke. Prav vse spadajo v zdravilna zelišÄa, kar še posebej daje poudarek zdravilnosti našega slovenskega medu. Zaključili so z ljudskimi plesi in pesmijo v kateri so se jim pridružili tudi naši otroci. Od tega prisrčnega dogajanja se je naša pozornost preusmerila k čebelarju. G. Šolar nas je opremil z zašÄitnimi oblekami in nam predstavil življenje čebel. Danes mi je jasno od kod rek »Priden kot čebela«. ÄŒebele delavke živijo le 21 dni in ko vidite čebelico na travniku, vedite, da bo živela le še največ 14 dni. 14 dni od sončnega vzhoda do zahoda nabirala medičino cvetlic in potem umrla zaradi iztrošenosti. Vsak, ki pozna življenje čebel in ve kako so pridne čebele, ima spoštovanje do vsake žličke medu.
Spoznali smo dve različni obliki panja, kako so panji sestavljeni, kako pridobivamo, med, matični mleček, cvetni prah. G. Šolar nas je za čebelarstvo navdušil še predno smo prišli do degustacije ali bolje rečeno pogostitve. Na mizi so nas pričakali med,čaj, kruh iz krušne peči, salamica iz domače kašÄe in sveže domače pecivo. Imeli pa smo priložnost pokušati različne vrste medu (hojin, akacijev, lipov, kostanjev, ….) in spoznati razlike med njimi.

Počutili smo se kot troti v panju, vse nam je bilo postreženo, samo vzeti smo morali tako znanje, kot hrano.

Polni lepih odtisov smo se odpravili preko širnih travnikov do naravnih skakalnic in igrišÄa, kjer smo se imeli namen zrekreirati, a nas je toplo sonce malo polenilo.

Še enkrat hvala vsej ekipi Podružnične šole Šentrupert, ki nam je tako polepšala dan.


Galerija:


Dodano: 01. oktober 2014 , dodal: Lilijana Å tor Krebs