Pretekli teden je z Rokove strani padla pobuda, da bi šel pogledati, če Zgornja Savinjska dolina ponuja kaj ledu primernega za plezanje.Že večkrat je tako poleti kot pozimi opazoval dva slapa in tako je v njem rastla ideja, da jih nekega dne ko bodo pogoji primerni, tudi prepleza.
Ko mi je povedal za idejo sem bil takoj za stvar.
Tako sva se odločila da poizkusiva srečo v soboto. Najprej sva si priskrbela opremo, za kar gre zahvala Andreju, Lili in Geriju. Zavedala sva se, da so najine izkušnje v lednem plezanju precej omejene, zato svaimela v mislih plezanje z varovanjem od zgoraj. Dobila pa sva tudi koristne nasvete od Gerija.
O samem plezanju ne bom preveč pisal, saj slike povedo največ. Lahko pa povem, da sva uspela preplezat oba cilja. Led je bil po najinem mnenju dovolj dober in temperature dovolj nizke. Zunaj je taprava zima.
Boris

Z Borisom sva se dogovorila, da bi bilo lepo, če bi se podala nekam v led. Kljub otoplitvi v preteklih dveh dneh, sva ostala optimistična, da bo ledu dovolj za plezanje. V kolikor ga nebi bilo, bi pač odšla nekam v planino.
Ko sva prispela do prvega slapa, ledu res ni bilo v izobilju. Ga je bilo pa ravno dovolj, da sva po krajšem premlevanju, kje in kako plezati, da bo karseda varno, vztrajno zagrizla v slap in ga uspešno preplezala.
Od navdušenja o uspehu, sva vzpon ponovila.
Vsa zadovoljna sva sklenila, da še pogledava slap v sosednji grapi. Na presenečenje je bilo tudi tam ledu ravno prav za vzpon. Zaradi pomanjkanja opreme, sva kar precej časa oklevala. Skoraj sva že obupala, nakar sem se podal v strmino, za mano pa je prihitel še Boris. Z veliko improvizacije nama je varno uspelo preplezati tudi ta slap.

Po uspešno zaključenem dnevu sva sklenila, da vzpon v prihodnjih dneh morda ponovima. A takrat s popolno plezalno opremo in seveda, če bo dovolj ledu. Je zapisal Rok

Galerija: