Vsako leto zaključimo ciciplezarijo s krajšim pristopom in ogledom naravne plezalne stene. Letos smo ostenje Kotečnika videli le od daleč, saj nam je naliv preprečil pristop. Doživetje tega dne, je bil pohod v dežju. Pod gostimi krošnjami dreves smo počakali, da je oblak izlil svojo tečnobo. Nas ni spravil v slabo voljo, saj smo ta čas izkoristili za sladkanje. Z novo energijo smo se, žal, morali vrniti, a smo našli novo pot, prav tako zanimivo in preživeli lep popoldan. Ravno to je pomembno v življenju vedno znova najti pot v kateri uživaš. Skratka, CICIPLEZALCI, želimo vam eno lepo poletje in če smo vas navdušili nad plezanjem, se vidimo spet jeseni.